Grm oz. drevo smokvovec je ena najstarejših kulturnih rastlin. Drevo zrase tudi do 10 m visoko so gojili v Aziji že 3000 let pred našim štetjem. Zanesljivo so jih poznali že stari Egipčani. Pri nas rase najpogosteje na Primorskem, pa tudi drugje po Sloveniji uspeva, če jo znamo zaščititi pred zimsko zmrzaljo.
Poznamo tri glavne skupine smokev: bele, črne in rdeče. Pri smokvi lahko pojemo vse, čeprav jih nekateri tudi olupijo. Kupimo smokve, ki niso prezrele, takšne da se ob pritisku nanje rahlo vdajo. Najbolje jih je pojesti še isti dan. V hladilniku zdržijo še tri dni.
V sveži smokvi je 83 % naravnega sladkorja. V njej je poleg beljakovin in rudnin, tudi vitamine A, B in C. Ena smokva ima približno 30 kcal.
Sveže ali posušene fige so dobre proti zaprtju in pospešujejo odvajanje.
Iz smokev lahko pripravimo marsikaj: lahko jih sušimo, kuhamo marmelade, vlagamo, dodajamo k perutnini in divjačini, namakamo v rdečem vinu ali iz njih pridelamo figovo žganje. Odlične so tudi kot sestavina peciv. Iz knjige Enciklopedija sadja povzemamo naslednji recept:
JOGURTOVA TORTA S SMOKVAMI
Sestavine: 6 svežih ne prezrelih smokev, 3 žlice medu, 200 g zmehčanega masla. 175 g sladkorja, naribana lupina 1 limone in 1 pomaranče, 4 jajca, 225 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 1 žlička sode bikarbone, 250 ml polnomastnega jogurta
Priprava:
Tortni model obložimo s papirjem za peko in segrejemo pečico na 180 stopinj. Smokve razrežemo in damo na dno pekača in jih pokapamo z medom.
Kremasto stepemo maslo, sladkor in limonino ter pomarančno lupino. Postopoma vmešamo rumenjake.
Suhe sestavine skupaj presejemo in del tega dodamo stepeni masi. Vtepemo žlico jogurta in izmenično ponavljamo vtepanje omenjenih sestavin.
Beljakovine stepemo v sneg in dodamo masi. Maso prelijemo čez smokve in pečemo približno uro in četrt. Preden torto ponudimo jo še pokapamo z medom.
Fotografija podobne torte povzeta s spleta. Na tej strani je še veliko idej za pripravo jedi s figami.
Grm oz. drevo smokvovec je ena najstarejših kulturnih rastlin. Drevo zrase tudi do 10 m visoko so gojili v Aziji že 3000 let pred našim štetjem. Zanesljivo so jih poznali že stari Egipčani. Pri nas rase najpogosteje na Primorskem, pa tudi drugje po Sloveniji uspeva, če jo znamo zaščititi pred zimsko zmrzaljo. 
