Kako torej do sveže vode? Dokaj priročen izvir so bencinski servisi, posebno tisti večji. Mnogi imajo kar vidno izpostavljene pipe, nekateri pa tudi bolj skrite. Vendar pa za njih praviloma vedo vozniki tovornjakov, ki se tudi morajo oskrbovati z vodo. Malce jih opazujte, kam odhajajo s karnistri za vodo ali pa jih preprosto povprašajte, kje se da priti do vode. Pa ne pričakujte kar pipe, na katero boste lahko privili svojo cev za vodo. Zato je med prtljago priročno imeti ali kanglico zalivalko ali pa karnister z nastavkom izlivčkom, kar omogoča natakanje tanka pri zunanji odprtini.

Včasih je voda na voljo samo pri umivalnikih v sanitarijah, toda kaj, ko so pipe tako nizko, da ne moremo podstaviti kanglice. Zato imejmo pri roki kakšen poldrugi meter dolgo gibljivo plastično cev, dovolj široko, da jo lahko nataknemo tudi na močnejšo pipo in natakanje bo lahko. V nekaterih državah, posebno v Grčiji, bodite pozorni tudi na urejeno tekočo vodo kar ob cestah, kjer se potniki radi odžejajo.

Če se boste potikali po gorskem svetu, taka postrežba sveže vode tudi ne bo redkost. Če pa boste glede vode v hudih škripcih, pa računajte, da bo tu in tam potrebna tudi napitnina, da vam bodo dovolili natočiti vodo. Pa kovance za en in dva evra imejte vedno na zalogi. Mnoge sani postaje imajo namreč avtomate na kovance, nekatere po plačilu delujejo denimo pet do petnajst minut, druge pa so prirejene na količino vode, ki si jo lahko natočite. Z malce iznajdljivosti vam res ne bo sveža voda problem. Sploh pa ne v Franciji ali na Škotskem, kjer ima tako rekoč vsaka druga vas javni WC s tekočo vodo.