Velja reklo: kar imaš na sebi, to si. Glava je naš najprominentnejši del telesa, zato ima naglavno okrasje še posebej močno sporočilno funkcijo. Lahko bi rekli: kar imaš na glavi, to si.
Osnovna funkcija pokrival naj bi bila varovanje človekovega telesa, vendar je naglavno okrasje mnogo več. Ima funkcijo krašenja, označevanja, opozarjanja in poudarjanja. V zgodovini se je s pokrivali izražala potreba po približevanju (pripadnosti) ali razmejevanju (ločevanju). Z njimi se je javno signaliziral položaj, ki ga je imel posameznik v družbi. Iz oblike pokrival se je razbralo marsikaj: spol, starost, zakonski stan, premoženjsko stanje, lokalni izvor ali poklicna in interesna pripadnost.
Na Slovenskem so ženske od 15. pa do konca 18. stoletja v kmečkem okolju nosile rute (peče), redkeje avbe in čepice. Mlada dekleta so si glavo okrasila z okrasnimi trakovi. Konec 18. stoletja se prične doba nošenja damskih klobukov namesto avb. To je ločevalo tudi plemkinje in meščanke od kmetic in delavk, ki so še vedno nosile rute. Klobuki so od sredine 19. stoletja doživljali vedno nova preoblikovanja. Pomembna je bila tudi pričeska, ki je dopolnjevala modo klobukov. To je veljalo vsaj do 50. let 20. stoletja.
Splošno bontonsko pravilo je, da moški v družbenih kontaktih ne sme imeti pokrivala na glavi, za ženske obratno. Izvor tega je v krščanskem svetu, ko so morali moški opravljati molitev gologlavi. Nasprotno pa so se pri ženskah pojavljale zahteve po pokrivanju glave. Žene so morale imeti pri molitvi glavo pokrito.
Danes je v ospredju poleg osnovne zaščitne funkcije pokrival še nova funkcija, to je propaganda. Na vidnem mestu se pojavljalo oznake blagovnih in trgovskih znamk, s čimer nosilec izraža privrženost tem znamkam. S pokrivali nosilci izražajo tudi pripadnost vrednotam, ki izhajajo iz popularne kulture in jo poosebljajo znane osebnosti. Sporoča pa se tudi pripadnost družbeni skupini ali subkulturi. Ve se, kakšno glasbo nekdo posluša, kako se zabava in kakšen je njegov odnos do sveta.
To zimo so se v modi pojavile kape in baretke mega dimenzij. Kape so oblikovalci zasnovali kot ogromne vreče in jih okrasili s pletenimi in drugimi rožami. Tudi baretke imajo nenavadno velike obsege. V spomladanski in poletni modi se pojavljajo kot naglavni okras rute, ki se povežejo v afriškem stilu, tako kot jih nosijo Afričanke, ki nosijo vodo. Pojavljajo se tudi diskretni klobučki, okrašeni na različne načine, največ s cvetlicami iz različnih materialov.
V glavnem je vir zapisanega obsežna knjiga Janje Žagar, etnologinje in kustodinje za zbirko tekstilij in oblačilno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, z naslovom Pokrivala.