Iz ljubezni do nošenja nakita, afinitete do gline, keramike in stekla, je Urši Ambrož iz Vičancev pri Veliki Nedelji vzniknila ideja, da svoje hobije spremeni v poslovno dejavnost. Oblikovalka je tudi nagrajenka Turističnega društva Ljutomer, kjer je 2. mesto za izvirni turistični spominek pripadlo prav njeni klüčaji, stari panonski hiši. Sama pravi, da z zavzetim delom, eksperimentiranjem in pridnim nabiranjem kilometrine, lahko postaneš dober rokodelec.
Njena ponudba obsega nakit iz različnih materialov: fimo mase, filca, lesa, stekla, keramike ... Vsak kos nakita je unikaten in nekaj prav posebnega, zato se ni čuditi, da ženske rade popestrijo svojo garderobo z njim. Obvlada tudi servijetno tehniko, ki ji je zelo ljuba, saj se da z njo marsikaj narediti: od slik, obešank za nakit, ključe ... Zelo popularne pa so njene majhne panonske hiške, imenovane klüčaja, ki jih je dopolnila v "veselo hiško" in po katerih stranke zelo rade posegajo. Ponosna je tudi na svoje obešanke s ptički, mucami in ovčkami, saj so hvaležni modeli za dekoracijo doma ali za obdaritev.
Njene izdelke lahko kupimo v Informacijsko turističnih centrih v Ormožu, Veržeju in Jeruzalemu ter v Skrinji v Mariboru. Včasih se pojavi tudi na kakšnem sejmu, kot je Martinovo v Ormožu, vinski sejem ali božični bazar. Kmalu pa bodo njeni izdelki vidni tudi na njeni spletni strani, ki jo pripravlja.
Svoje znanje širi dalje z raznimi delavnicami, ki jih vodi ali pa na povabilo pripravi razstavo. Meni, da se je potrebno za sleherno stvar v življenju potruditi in v to vložiti nekaj energije. Posebna sreča je, če lahko to počneš z veselje, še večja pa, če si obkrožen z družino, ki te pri tem podpira. Nenehno se je potrebno izobraževati, največ pa prinese kilometrina pri izdelovanju različnih izdelkov.
V prostem času se posveča družini, z možem sta strastna planinca, sama je še vaditeljica pilatesa in članica pevskega zbora. Svojo predstavitev zaključuje z mislijo, da je potrebno biti zadovoljen in da ne smemo dopustiti, da nas kolesje pogoltnosti po več potegne vase. S tem izgubimo čas za najbližje in kar je še huje - izgubimo samega sebe. "Zato vsega zmerno, pa bo", še doda Urša Ambrož.
