Kuhano (prečiščeno) maslo naredimo iz surovega, neslanega masla (tudi maslo si lahko pripravimo sami).

Surovo maslo počasi segrevamo v kozici z debelejšim dnom. 

Ko se na površju nabere pena, zmanjšamo ogenj in kuhamo. Peno lahko odstranimo z leseno žlico, lahko jo tudi pustimo.

Vremo toliko časa, da se pojavijo mali beli strdki (kazein), ki počasi tonejo na dno kozice. Ko se ti trdni delci pričnejo barvati rjavo in dobiva maslo zlato barvo, je kuhanje Ghija končano

Precedimo ga skozi cedilo, ki ga obložimo z gazo.












Shranimo ga v kozarec in tako očiščeno maslo, ki ima barvo raztopljenega zlata, (odvisno od vrste pašne trave in vsebnosti karotina) je več mesecev obstojno na sobni temperaturi (do 6 mesecev zaprto v hladilniku, lahko pa ga tudi zamrznemo). Paziti moramo le, da ga iz kozarca ne jemljemo z mokrim priborom (uporabljamo leseno žlico), sicer se nam lahko pokvari. Tudi usedline (kazeinske ostanke), ki imajo okus po orehih in karamelah, lahko porabimo za »zabelo« juh in enolončnic.

Ghi lahko segrevamo do temperature cvrtja, ne da bi se sežgal. Njegova točka dimljenja je pri 135 ⁰ C, zato je pripraven za izdelavo vseh vrst hrane. Uživamo ga lahko tudi kot surovo maslo, namazano na kruh. Ghiju lahko spremenimo okus z dodajanjem zelišč in začimb (ingver, mleta paprika, kumina…) 














ZA KONEC:

Sodobna preučevanja potrjujejo staro modrost, da dodatki zelišč in začimb ghi obogatijo, ga naredijo uporabnejšega in bolj zdravega. Ena ali dve žlički ghija dnevno pomagata pri prebavi in asimilaciji hrane Kot vsa olja, je tudi ghi zelo kaloričen.

Po ajur-vedskem besedilu o zdravju, je ghi dober za oči, stimulia prebavo, prehranjuje možgane, vzdržuje toploto kože, povečuje spomin, podaljšuje življenjsko dobo ter deluje preventivno pred različnimi boleznimi.

Avtorica: Alenka Tonij