JAPONSKA VINSKA JAGODA (RUBUS PHOENICOLASIUS) - nova grmovnica z užitnimi plodovi
10.04.2010
Japonska vinska jagoda, ki jo pri nas poimenujejo tudi japonska rdeÄa robida ali rdeÄešÄetinasta robida, se pojavlja kot novost na našem tržišÄu. Grmovnica v drugem letu obrodi oranžno-rdeÄe sadeže sladkastega okusa, ki se v kulinariki lahko uporabijo za marsikaj.
Podajamo nekaj informacij in še kakšen nasvet za povrh.
Prvobitno rastlina izvira iz S Kitajske, Japonske in Koreje, v Evropo so jo prenesli preko Francije v letu 1876, štiri leta kasneje pa še v Ameriko. V Ameriki in marsikje drugje (pri nas ne) spada med invazivne rastline, ki so Äloveku pobegnile v naravo. AmeriÄani sadeže obirajo tudi v naravi.
Rastlino sadimo na sonÄno in toplo mesto, vendar v zavetrno lego in v humusna tla. Že v prvem letu bo rastlina pognala visoke stebelne poganjke od 1 do 3 m. Zato jo po prvem letu pošteno obrežemo, pustimo le 6 do 8 oÄesc. V drugem letu bo razvijala stranske poganjke in v spomladanskih mesecih zacvetela. Sadeži, premera 1 cm, se obirajo v poznem poletju ali zgodnji jeseni. Rodi obilno.
V kulinariki je uporaba raznolika. Sadeži so zelo okusni kar surovi in jih je potrebno pojesti v 1 tednu po tistem, ko smo jih obrali. Lahko jih zmrzujemo, uporabimo za marmelade in želeje, tudi za peciva, kar vsem ljudem sicer ni enako okusno. Sadeže lahko damo tudi na žganje.
Japonska vinska jagoda, ki jo pri nas poimenujejo tudi japonska rdeÄa robida ali rdeÄešÄetinasta robida, se pojavlja kot novost na našem tržišÄu. Grmovnica v drugem letu obrodi oranžno-rdeÄe sadeže sladkastega okusa, ki se v kulinariki lahko uporabijo za marsikaj.
Prvobitno rastlina izvira iz S Kitajske, Japonske in Koreje, v Evropo so jo prenesli preko Francije v letu 1876, štiri leta kasneje pa še v Ameriko. V Ameriki in marsikje drugje (pri nas ne) spada med invazivne rastline, ki so Äloveku pobegnile v naravo. AmeriÄani sadeže obirajo tudi v naravi.
Rastlino sadimo na sonÄno in toplo mesto, vendar v zavetrno lego in v humusna tla. Že v prvem letu bo rastlina pognala visoke stebelne poganjke od 1 do 3 m. Zato jo po prvem letu pošteno obrežemo, pustimo le 6 do 8 oÄesc. V drugem letu bo razvijala stranske poganjke in v spomladanskih mesecih zacvetela. Sadeži, premera 1 cm, se obirajo v poznem poletju ali zgodnji jeseni. Rodi obilno.
V kulinariki je uporaba raznolika. Sadeži so zelo okusni kar surovi in jih je potrebno pojesti v 1 tednu po tistem, ko smo jih obrali. Lahko jih zmrzujemo, uporabimo za marmelade in želeje, tudi za peciva, kar vsem ljudem sicer ni enako okusno. Sadeže lahko damo tudi na žganje.