Res je, v večini predelov sveta, je rastlina tamarillo še vedno poznana kot drevesni paradižnik, čeprav z vrtnim paradižnikom nima veliko skupnega. Rdeči ali rumeni plodovi različnih vrst tamarilla so bogati z antioksidanti, vitamini in minerali in so vsestransko uporabni. Lupina in meso pod lupino nista okusna in zato tamarillo olupimo. Ostalo meso se lahko poje sveže, iz njega se stiskajo sokovi in delajo slastni napitki, dodaja se k hrani ali zmrzuje.
Tamarillo uspeva tudi pri nas in v nekaterih supermarketih se da občasno kupiti plodove tamarilla.
Kaj je značilno za tamarilo ali drevesni paradižnik, kako ga vzgajamo in uporabljamo v kulinariki?
Foto: gardenworld.net.au
Do leta 1967 je bila rastlina poznana le pod imenom drevesni paradižnik. Nato je New Zealand Tree Tomato Promotions Council (Novozelandski svet za promocijo drevesnega paradižnika) ime spremenil v tamarillo, da bi se ločila od vrtnega paradižnika in poudarila eksotičnost sadežev. Prvi del besede tama, naj bi izhajalo iz maorske besede in pomeni vodilni, izvor drugega dela besede rillo, ni povsem jasen. Ena od razlag je, da izhaja iz španske besede amarillo, kar pomeni rumen.
kahakaikitchen...
Drevo so poznali že stari Inki, sicer pa je prvotno raslo torej v Peruju, pa v Ekadorju, Kolumbiji in Boliviji, prenesli pa so ga v Indonezijo, Kenijo, na Portugalsko, v ZDA, Venezuelo, Novo Zelandijo ... Danes sta veliki izvoznici tamarilla Nova Zelandija in Portugalska.
Tamarillo zrase tudi v do 6 metrov visoko drevo in dobra letina da povprečno 66 kg sadežev na drevo. Vzgojimo ga iz semena ali pa si pri ljubiteljih raznolikih rastlin izprosimo že vzgojeno sadiko. Sadimo ga v posodo ali na vrt, pri čemer je potrebno paziti, da so tla propustna. Tamarillo potrebuje vedno dovolj vlažna tla, nikakor pa ne prenese zastajanja vode. Mesto ne sme biti vetrovno, ker mu veter scefra liste. Ima rad sončno lego, vendar ne previsokih temperatur. Ne prenese zmrzali, zato ga moramo prezimiti v hladnejših prostorih ali zaščititi pred zmrzaljo.
Obstaja več vrst tamarilla. Rdeča vrsta je zelo okusna surova, vrsta amber ima rumene sadeže, ki so najslajši in jih kar prerežemo in pojemo meso. Vrsta gold je slajša od rdeče in manj od amber in je odlična za dodatke v omake, čatneje, kompote ...
Sadeži so veliki 2 do 8 cm in okus primerjajo z mešanico okusov kivija, paradižnika in pasijonke. Priporočajo, da ga pri prvem pokušanju, ko ga prerežemo, še malo posladkamo.
tamarillo.com
Kako uporabljati tamarillo ali drevesni paradižnik? Uporabljamo ga kot sadje ali kot zelenjavo. Jemo ga surovega, vendar nikoli lupine in mesa tik pod lupino. Osvežilen je za zajtrk. Iz njega stisnemo sveže sokove, ki odžejajo in so osvežilni. Delamo napitke in recept za napitek lahko preberete v nadaljevanju. Dodaja se h kompotom ali k jabolkom, ko delamo zavitek. Dober je na solati iz radiča. Dodaja se k omakam, k čatnejem, iz njega skuhamo marmelado ali spečemo pecivo. Lahko ga tudi zmrzujemo.
Tamarillo za nekaj minut potopimo v vročo vodo in ga nato olupimo. Zmiksamo ga s paličnim mešalnikom. Dodamo banano in ponovno zmiksamo. Nato dodamo še ostale sestavine, na hitro zmiksamo in postrežemo.
Drevo so poznali že stari Inki, sicer pa je prvotno raslo torej v Peruju, pa v Ekadorju, Kolumbiji in Boliviji, prenesli pa so ga v Indonezijo, Kenijo, na Portugalsko, v ZDA, Venezuelo, Novo Zelandijo ... Danes sta veliki izvoznici tamarilla Nova Zelandija in Portugalska.
Obstaja več vrst tamarilla. Rdeča vrsta je zelo okusna surova, vrsta amber ima rumene sadeže, ki so najslajši in jih kar prerežemo in pojemo meso. Vrsta gold je slajša od rdeče in manj od amber in je odlična za dodatke v omake, čatneje, kompote ... 
