Za znanje iz upravljanja z osebnim premoženjem velja, da nas tega ne naučijo v šoli. Po večini nas tega tudi niso naučili doma, v družini. Prav bi bilo, da bi otroke nekje v prvih letih šolanja poučili o osnovnih denarnih instrumentih. Žepnina je odlično izhodišče za to, da pričnemo otroke finančno vzgajati.
V Sloveniji nimamo pravil, koliko žepnine naj otrok dobi v določeni starosti. Starši se glede višine ravnajo po lastnih občutkih, po tem kar delajo drugi starši, predvsem pa po svojih finančnih zmožnostih. Pri nas prejemamo plačo mesečno, zato tudi žepnino odmerjamo otrokom enkrat mesečno. Američani imajo pri dajanju žepnine daljšo tradicijo in se ravnajo dolar na teden za vsako leto otrokove starosti. Tudi žepnino otroku dajejo tedensko. Tako bo npr. 13 leten otrok prejel 13 dolarjev tedensko.
Finančni strokovnjaki učijo, naj otroka pri ravnanju z denarjem učimo po sistemu treh hranilnikov. Prvi hranilnik je namenjen varčevanju, nekje med 5 -15 % prejemkov. Drugi hranilnik je namenjen za porabo, pri čemer starši spremljajo otrokovo porabo. Tretji hranilnik je namenjen za podarjanje drugim; za darila družinskim članom in prijateljem, za dobrodelne namene, za azil za živali ipd.
Otrok mora vedeti, katere stroške mora kriti iz žepnine in pri tem moramo dosledno vztrajati. Žepnina tudi ni namenjena plačilu za otrokovo pomoč v družini, saj mora otrok prispevati svoj delež dela. Za nekatera dodatna dela (npr. pranje avtomobila, košnja trave, pomoč na vrtu) lahko prejem dodatna denarna sredstva.
Otroke moramo tudi naučiti, kaj narediti s privarčevanim denarjem. Varčevalna knjižica je najpogostejši način plemenitenja denarja. Obstajajo pa še drugi načini. Seveda jih moramo najprej poznati sami, če želimo o njih poučiti otroke.