Jesenski Äas bo za ljubitelje gob in ostale zvedave opazovalce priložnost, da se na številnih razstavah seznanijo z raznolikostjo in mnogoterostjo užitnih, neužitnih in strupenih gob v naših gozdovih. Gobarsko društvo LisiÄka je eno izmed najbolj aktivnih gobarskih društev pri nas, ki v svojih vrstah združuje številne prostovoljce, ki so ljubitelji in obenem izjemno dobri poznavalci gob. Tokratni utrinki so iz njihove razstave gob v Qlandiji v Mariboru, ki poteka od petka, 24. septembra do nedelje, 26. septembra 2010, do 15. ure. V mesecu oktobru bodo sledile še druge razstave v Planetu Tuš in Merkatorju v Mariboru.
Vsi, ki vas gobe zanimajo, si lahko ogledate zelo dobro urejeno spletno stran njihovega društva www.gobe.si/
V nadaljevanju še nekaj fotografij z razstave.
Koliko gob je pravzaprav v Sloveniji? Äe pogledamo seznam Zveze mikoloških društev Slovenije, bomo na njem zasledili okoli 3000 vrst gliv, ki nosijo latisnka in slovenska imena. Strupenih naj bi bilo okoli 200 gob, zašÄitenih pa okoli 70 vrst. Katere gobe so užitne, je v splošnem težko doloÄiti, ker beljakovine, ki jih vsebujejo gobe, ljudje zelo razliÄno prenašajo.
V Sloveniji je sprejeta Odredba o varstvu samoniklih gliv, ki predpisuje koliÄino nabranih gob na osebo, pa tudi vedenje obiskovalcev gozda. Na osebo smemo v enem dnevu nabrati 2 kg gob in pravega gobarja boste spoznali po košari (ne po polivinilasti vreÄki) in gobarskem nožu, s katerim gobo oÄisti na samem rastišÄu. Žal, so naše gozdove preplavile trume ljudi, v glavnem jurÄkarjev, ki naberejo gore gob za zmrzovalnik, ki se nato tako niti ne uspejo pojesti. Zato ni Äudno, da so naši gozdovi polni zbrcanih in zrezanih gob.
Na sreÄo beleži statistika upad števila zastrupitev z gobami. Äe mine od zaužitja manj kot 6 ur in se pokažejo znaki zastrupitve, potem gre za blažjo zastrupitev. Äe mine veÄ kot 6 ur, preidejo strupene snovi iz gob v krvni obtok in zastrupitev je težja ali smrtna. NajveÄ zastrupitev še vedno povzroÄajo zelena in rdeÄa mušnica, pa poljska koprenka in prava tintnica. Zato velja, da nabiramo in uporabimo zares le tiste gobe za katere smo stoodstotno prepriÄani, da so užitne.
Kosmata mleÄnica s fotografije spada med strupene gobe, ki so zelo nevarne, a ne smrtno strupene. Paziti moramo, da je ne zamenjamo s sirovko. Kosmata mleÄnica na prerezu izloÄa bel mleÄek.
V gozdu ali ob prihodu iz njega, nas lahko ustavi gozdna inšpekcija ali policija in preveri ali smo nabrali gobe, ki so na seznamu zašÄitenih gob ali smo presegli dovoljeno dnevno koliÄino nabranih gob. Prekršek bo gobarja stal 210 evrov.
Rumeni goban na fotografiji, je ena izmed pogosto zbrcanih gob v gozdu, saj veÄina nabiralcev ne ve, da je užiten. In zato ga je potrebno zbrcati?