V zadnjih letih postaja Korzika pravi turistični hit, še posebej za tiste, ki se na ta francoski otok odpravijo v lastni režiji z avtom ali avtodomom. O tem pričajo prenapolnjeni trajekti, ki vas iz italijanskega pristanišča Livorno odpeljejo v Bastio na Korziki. Pred rezervacijo trajektnih kart (kar preko spleta) je zaradi razlik v ceni prevozov priporočljivo primerjati cene prevoznikov med seboj (npr. Mobylines, Saremar,Corsica ferries). http://www.directferries.co.uk/livorno_bastia_ferry.htm
Priporočljivo je tudi direktno pripotovati iz Slovenije v Livorno, ker so kampi v okolici Livorna prezasedeni.
Po štiri urni vožnji s trajektom prispete v Bastio, kjer lahko izbirate smeri vožnje: na sever po ozki ovinkasti cesti na skalnati Cap Corse, prečno na zahodni del obale proti Calviju in nato proti jugu ali pa izberete ležerno obmorsko vožnjo po vzhodnem delu Korzike proti slikovitemu mestu Bonifaciu na njenem skrajnem jugu. Razdalje niso velike, saj meri Korzika v dolžino 183 km, najširši del pa je širok 83 km. Vožnjo upočasnuje le gorat zahodni in centralni del Korzike.
Izberimo najprej popotovanje po vzhodnem delu. Lepo obmorsko cesto prekinjajo številni rondoji. Vzdušje je prav dopustniško. Cesta se vije skozi aleje oleandrov, majhna mesteca, ob cesti vabijo smerokazi do številnih kampov ob obali. V tem delu je večina kampov ob morju, plaže pa so peščene.
Povezave do kampov na Korziki http://www.abenteuer-corsica.de/camping.html
Pri mestu Aleria se cesta odcepi v osrčje Korzike, proti mestu Corte, ki leži v geografskem središču Korzike. Corte je univerzitetno mesto, ki se je s spomenikom Pasqualu Paoliju, ki stoji na osrednjem trgu, poklonilo velikemu borcu za neodvisnost Korzike. Po sprehodu po mestu si je smiselno ogledati univerzo in se povzpeti na trdnjavo, od koder je prelep pogled na okoliške očake. Osrednji del Korzike je gorat, saj je najvišji vrh Monte Cinto visok 2706 m.
V bližini je soteska Restonice, ki vas po 15 km dolgi, vijugasti in zelo ozki cesti pripelje pod vznožje gora. Tisti, ki ljubijo planine, se morajo zagotovo povzpeti do ledeniških jezer. Priporočamo zgodnji obisk Restonice, saj je kasneje potrebno parkirati kar precej nižje od vznožja. Upamo, da se vam ne bo zgodilo podobno kot avtodomarju, ki je pri srečanju z minibusom vzvratno peljal kar nekaj kilometrov do prvega izogibališča. Na začetku soteske je tudi prijeten avtokamp. Obutev mora biti vzponu primerna. Pot vas najprej vodi čez skalce, kasneje čez skale, na koncu pa po lestvah navpično navzgor. Naleteli boste tudi na nedgovorne šaljivce, ki se "sprehajajo " kar v japonkah. Na višini 1711 m ste poplačani s pogledom na prelepo ledeniško jezero Lac de Mello, po velikosti tretje na Korziki. Tudi v največji vročini sredi avgusta se ledenik ob jezeru ne stopi. Za vztrajnejše je višje še jezero Lac de Capitello (1930 m).
Iz osrčja Korzike vas pot vodi na zahodno obalo, lahko pa se vrnete na vzhodno in nadaljujete pot proti mestu Bonifaciu na skrajnem jugu. Pred tem si je potrebno ogledati še starinsko, a danes najhitreje rastoče mesto na Korziki, Porto Vecchio. Mesto leži na hribu, zato parkirate ob vznožju in se sprehodite po ozkih ulicah. Številne trgovine ponujajo tipične spominke: na različne načine poslikano keramiko, izdelke iz plutovca, ki je tipično korziško drevo, likerje iz mirte, kostanja, limon,... klobase iz mesa napol divjih prašičev. Večje nakupe lahko opravite v Sparu, Super U ali največjem Hyper U. Hrana je na Korziki dražja kot v Sloveniji. Večerja v restavraciji pa stane že pravo malo premoženje, če to ni samo pica.
Več o Korziki http://english.visit-corsica.com/grand_public/
Najbolj slikovito mesto je zagotovo Bonifacio, mesto na pečini nad pravim fjordom. Od tu vas trajekt popelje na 12 km oddaljeno Sardinijo. Trajekti vozijo ves dan, zato je rezervacija nepotrebna. Nujno je ob obisku Korzike popeljati se tudi na prelepo Sardinijo. Vendar o tem v drugem zapisu.
Sprehod po Bonifaciu zadovolji tudi zahtevnejšega turista, še bolj slikovit pa je pogled na mesto z morske strani. Hiše, naslonjene tik ob rob pečine, so zaradi morskega spodjedanja že v nevarnosti.
Z ladjo se popeljete na bližnje otočke Lavezzi. Izstopite na otočku, si poiščete svoj rajski zaliv (ki si ga delite še s številnimi drugimi turisti) in uživate v neokrnjeni naravi, daleč proč od bifejev in podobne navlake. Mondeni otoček Ile Cavallo je v italijanski privatni lasti. Na njem so na osamljenih mestih prestižne vile, ki jih najemajo petičneži. Na otoku se razprostirajo golf igrišča, ki se končajo na pečini nad morsko gladino. Mnoge žogice najverjetneje končajo svoje potovanje kar na Sardiniji.
Idilične nižinske obmorske ceste je pri Bonifaciu konec. Če niste namenjeni na Sardinijo, zavijte v smeri proti Ajacciu. Vzpenjamo se po ovinkasti gorski cesti po zahodnem delu otoka. Najprej se ustavimo v slikovitem "gorskem" mestecu Sarten. Leži le streljaj od morja na višini 330 m. Mesto Propriano je v spominu Slovencev zapisano kot tragično. V hribih nad njim je pred leti (1981) doživelo svoj tragični konec Adrijino letalo.
O Korziki na Wikipedii http://sl.wikipedia.org/wiki/Korzika
Ajaccio je glavno mesto Korzike, Napoleonov rojstni kraj. Človek ima občutek, da le tu še negujejo spomin nanj, saj je srce Korzičanov zapisano generalu Paoliju, borcu za neodvisnost Korzike. Korzičani se do danes niso odrekli želji po samostojnosti. Da je na otoku kdaj tudi "zelo vroče" pričajo številne prestreljene table. A brez skrbi, poleti je turist kralj.
Glavna avenija je poimenovana po Napoleonu in vas pripelje do impozantnega spomenika, posvečenega slavnemu vojskovodji. Ogledati si velja tudi Napoleonovo rojstno hišo, z zofo na kateri se je rodil. Mama, ki je v cerkvi dobila popadke, ni več utegnila priti do postelje, v kateri bi rodila.
Več o Napoleonuhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Napoleon_Bonaparte
Za ljubitelje neolitske kulture je nujen ogled Filitose, kjer se nahajajo kiklopski zidovi in okoli 30 menhirjev. Najstarejše najdbe datirajo v obdobje 6000 let p.n.š. Ostanki naselij na tem območju pripadajo Toreancem, ljudstvu, za katerega še danes ne vedo natančno, od kod izhaja.
Zahodni del obale je drugačen kot vzhodni, veliko bolj skalnat. Mnogi kampi tukaj niso ob morju. Zato pa je obala marsikje pravljično slikovita. V zgornjem delu si velja ogledati dve mesti, Calvi in I´lle Rousse. Nad Calvijem se vzpenja trdnjava, v kateri je francoska tujska legija. Osnovana je bila 1831, vanjo lahko vstopi vsak ne glede na narodnost. Podvržen je petletnemu vojaškemu drilu, francoski parlament pa legionarje razporeja na najbolj krizna področja. V tujski legiji se lahko ponikne in dobi novo identiteto. Nas je ob fotografiranju ogovoril legionar v srbskem jeziku.
Očarljivo je tudi mestece St.Florent, od koder se po vijugasti cesti odpeljete na skrajni zahod na Cap Corse ali prečkate do pristanišča Bastia, od koder vas trajekt popelje nazaj na celino. Ljubitelji rocka in jazza pridejo na svoj račun na festivalu v mestu Patrimonio. V preteklosti se je dalo uživati ob zvokih B.B. Kinga, Joe Satrianija, Macea Parkerja idr. www.festival-guitare-patrimonio.com/stage_corse.pdf
Še beseda o simbolu Korzike (in Sardinije v obratni barvi), glavi črnega Mavra z belo bandano. Simbol je vpeljal general Paoli, ki ga je povzel od Aragoncev. Maver simbolizira svobodno, neodvisno in moderno Korziko. Zgodbe o izvoru simbola so sicer različne.
Korzika vabi k ogledu mnogih znamenitosti, naravnih lepot in k prijetnemu dopustovanju. Smiselno je načrtovati daljši obisk, ki je povezan tudi z obiskom sosednje Sardinije. Nismo še srečali koga, ki bi ga oba otoka ne očarala. Nas sta, zato se radi vračamo.
V zadnjih letih postaja Korzika pravi turistični hit, še posebej za tiste, ki se na ta francoski otok odpravijo v lastni režiji z avtom ali avtodomom. O tem pričajo prenapolnjeni trajekti, ki vas iz italijanskega pristanišča Livorno odpeljejo v Bastio na Korziki. Pred rezervacijo trajektnih kart (kar preko spleta) je zaradi razlik v ceni prevozov priporočljivo primerjati cene prevoznikov med seboj (npr. Mobylines, Saremar,Corsica ferries). 
