Brez panike. Pri nas jih še ni. Upamo lahko, da bo tudi Slovenija kmalu deležna delovanja domaÄe pletilske gverile. V tujini je to trenutno modni trend v popularni kulturi. Skupine zavzetih ustvarjalcev z volnenimi izdelki napadejo lokalno okolico in vnesejo vanjo nekaj barvitosti, drugaÄnosti, ustvarjalnosti. Napadi na cestne ovire, javne telefonske govorilnice, poštne nabiralnike, drevesa, spomenike, javno razsvetljavo, drevesa ... se dogajajo od Amerike, Kanade, Avstralije, Evrope, Afrike do Azije. VeÄinoma mestne oblasti tovrstno ustvarjalnost tolerirajo, ponekod pa jo znajo oznaÄiti tudi za vandalizem.
V nadaljevanju preberite in si oglejte nekaj primerov "bombaških napadov s prejo".
Foto: http://www.facebook.com
Za vse to je pravzaprav kriva uÄiteljica matematike iz Texasa. Magda Sayeg je bila nezadovoljna s svojimi nedokonÄanimi pletenimi projekti in je s takšnim kosom pletenine opremila kljuko na svojem butiku. To je bil njen prvi "gverilski napad" in zato ga danes imenuje alfa. Sledil je steber stop znaka, ki ga je odela v pleten grelec za noge. Reakcija somešÄanov v Houstonu v Texasu je bil presenetljiva: ustavljali so se, komentirali, fotografirali in se ob pleteni domislici imenitno zabavali.
Magda je zbrala skupino žensk, gverilskih pletilj, ki so zaÄele napadati še druge statiÄne elemente v okolici. Ženske gverilke s pletilko in kvaÄko so se poimenovale Knitta, Please. Lokalna okolica je postala "premajhna". Napadle so brooklynski most, pa New York, Mexico City, odpotovale v London, v Pariz, v Sydney in za seboj pušÄale pletenine.Vse tja do znamenitega Velikega kitajskega zidu.
S prejo napaden avtobus v Mexico Cityju iz happydelusions.wordpress.com
Mediji in splet so prispevali svoje in vznikale so skupine posnemovalcev. Ene so k sodelovanju povabili, druge so se s posnemanjem samoiniciativno prikljuÄile k pletilski gverili. V Londonu je aktivna skupina Knit the City, ki je s pletenim pregrinjalom prekrila telefonsko govorilnico, prekrila kipe kamnitih levov s 160 m dolgim šalom ...
unurth.com
V Franciji pristopajo k pletilskim gverilskim akcijam s satiriÄnim humorjem in s prejo napadajo kipe.
imaytellyoutorun.wordpress.com
V Sydneju v Avstraliji se brhke mladenke vozijo s pletenimi in kvaÄkanimi motorji (delo Magde Sayeg), skupine pa s pleteninami odevajo še vodnjake, drogove, stebrišÄa ...
www.streetcorner.com.au
Na Danskem so z volnenim pregrinjalom iz roza pravokotnikov prekrili tank in to pokombinirali s politiÄnim protestom proti sodelovanju Danske v vojni v Iraku.
blog.guerillaone.com
Nizozemci na svoji spletni strani http://knittedlandscape.com/vabijo posameznike, da pošljejo fotografije, kako so s pletenimi ali kvaÄkanimi rožami, gobami, simpatiÄno majhno živalco ipd. napadli pokrajino in pri tem z volno preoblekli še kakšen kamen ali skalo.
knittedlandscape.com
Japonci so se pridružili s hobotnicami, ki so jih obesili v vagonih podzemske železnice in drugih prevoznih sredstvih ali z Budami, s katerimi so okrasili templje.
Nemci z rumeno-Ärnimi kvaÄkanimi znaki protestirajo proti jedrski energiji in le-te obešajo na parkirne ure, stebre, nabiralnike ... So skupina anonimnih študentov v Dusseldorfu, ki svoje gverilske pohode s prejo financirajo sami. So pa veseli kakšne klobke podarjene volne.
moreintelligentlife.com
Magda Sayeg, mati pletilskega gverilskega gibanja, se je iz Houstona preselila v Austin in trenutno njen delavnik traja med 10 in 12 urami dnevno. NaroÄila dežujejo z vseh strani. Iz muzeja ji naroÄajo naj s pletenino prekrije debla dreves pred muzejem, avtomobilska industrija je naroÄila, da je napadla njihove znamke avtomobilov, ki so jih nato uporabili v promocijske namene. NaroÄil ne zmanjkuje.
www.lastampa.it
Pri nas? Zaenkrat pletilske gverile še ni. Morda pa se bomo nekega jutra zbudili v sivem blokovskem naselju in skozi okno uzrli drevo, katerega deblo bo preobleÄeno v pisan volnen tulec. Privabilo nam bo nasmešek na obraz in polepšalo dan. To pa je tudi osnovni namen bombašev s prejo.
Brez panike. Pri nas jih še ni. Upamo lahko, da bo tudi Slovenija kmalu deležna delovanja domaÄe pletilske gverile. V tujini je to trenutno modni trend v popularni kulturi. Skupine zavzetih ustvarjalcev z volnenimi izdelki napadejo lokalno okolico in vnesejo vanjo nekaj barvitosti, drugaÄnosti, ustvarjalnosti. Napadi na cestne ovire, javne telefonske govorilnice, poštne nabiralnike, drevesa, spomenike, javno razsvetljavo, drevesa ... se dogajajo od Amerike, Kanade, Avstralije, Evrope, Afrike do Azije. VeÄinoma mestne oblasti tovrstno ustvarjalnost tolerirajo, ponekod pa jo znajo oznaÄiti tudi za vandalizem.
Nemci z rumeno-Ärnimi kvaÄkanimi znaki protestirajo proti jedrski energiji in le-te obešajo na parkirne ure, stebre, nabiralnike ... So skupina anonimnih študentov v Dusseldorfu, ki svoje gverilske pohode s prejo financirajo sami. So pa veseli kakšne klobke podarjene volne.
