Kakršenkoli obisk Egipta je zmeraj povezan s srečevanjem več kot 4000 let starih pomnikov bogate zgodovine egipčanskih kraljev - faraonov. Eno izmed takšnih ogleda vrednih mest je Luxor, kot mesto imenujejo danes. V starem Egiptu se je Luxor imenoval Tebe in je bilo glavno mesto novega kraljestva. Mesto je obsegalo Karnak in današnji Luxor. Vzhodni del mesta je bilo mesto živih, zahodni del pa nekropola preminulih vladarjev. Mesto se razteza ob Nilovi delti, ki zajema 7,5 % površine Egipta. Nil že od nekdaj predstavlja vir življenja, saj ob zelenem pasu, ki sega tudi do 60 km v notranjost, prebiva okoli 90 % Egipčanov. http://sl.wikipedia.org/wiki/Nil
Tebe, ki so se v Starem Egiptu imenovale Vaset so se torej razprostirale na območju med dvema pomembnima svetiščema, sedanjim Luxorjem in Karnakom.
Če potujete v Luxor iz smeri obale Rdečega morja, boste morali čez puščavo (približno 300 km) potovati v organiziranih in varovanih konvojih. Popotniki se navadno odločijo za s strani turističnih agencij organiziranih izletov. Za zelo majhen denar je možno potovati tudi v lastni režiji z javnim klimatiziranim avtobusnim prevozom. V mestu Qena je zbirališče prevoznih sredstev, ki se ob določenih urah v konvojih popeljejo čez puščavo do Luxorja.
Starodavne Tebe so bile nekoč živahno mesto, domovanje faraonov novega kraljestva in so imele na svojem vrhuncu tudi do pol milijona prebivalcev. Današnji Luxor jih šteje okoli 140 000. Tebe so bile z alejo sfing v dolžini skoraj 3000 metrov povezane s Karnakom, osrednjim svetiščem posvečeno bogu Amonu, njegovi ženi Mut in sinu Honsuju. Karnak so gradili 1300 let in vsak izmed faraonov je nekaj dogradil ali spremenil.
Svetišče obsega 4 dvorišča. Na enem od njih so francoski arheologi leta 1901 odkrili skrivališče Amonovih svečenikov. Zakladno dvorišče je "podarilo" 1700 bronastih kipcev in okoli 90 velikih kamnitih kipov. Svetišče nadalje obsega 10 pilonov ali vhodov in veliko sveto jezero, ki je simboliziralo življenjske sile prvobitnega oceana. Dih jemlje najmogočnejša Velika stebriščna dvorana. Podpiralo jo je 134 stebrov, ki merijo 19 m v višino in simbolizirajo prvobitno moč. V naravi se nam "smehljata" v medijih tolikokrat prikazana mogočna kipa faraona Ramzesa II. V resnici o smehljaju na obrazu kipov faraonov ni sledu. Njihov resen in vzvišen pogled je uprt visoko čez glave njihovih podložnikov. Ramzes II je bil faraon z najdaljšo dobo vladanja v Egiptu, saj je umrl star preko 80 let. Njegova mumija, najdena leta 1881 v skupnem grobu, kamor so v strahu pred plenilci skrili mumije 40 mogočnikov, je danes na ogled v muzeju v Kairu. Odločnost in ostrost Ramzesovih odločitev je še danes razbrati iz obličja mumije.
Najvišji obelisk Egipta, od prvotno dveh obeliskov, stoji v Karnaku. Pripadal je najmogočnejši faraonki starega Egipta, kraljici Hačepsut. Njen pastorek Tutmozis III. je menil, da je mačeha neupravičeno zasedla njemu namenjen prestol. Ko je postal faraon je iz sovraštva do Hačepsut ogradil njen obelisk. Drznil si je ograditi le spodnji del, kjer so bili opisani njeni dosežki. Zgornji del je posvečen bogu Amonu in je moral ostati odkrit. Vremenske neprilike so zgornji del obeliska posvetlile. Deluje kakor da je sestavljen iz dveh barvno različnih kosov, pri čemer je mogočnost obeliskov prav v tem, da so jih izklesali iz enega kosa kamna. http://en.wikipedia.org/wiki/Karnak
V starem Egiptu so vsako leto, ob velikem prazniku imenovanem opet slavili božansko ponovno rojstvo faraona in s tem ponovno potrdili njegovo oblast. V štiri tedne trajajočem prazniku se je mogočna procesija z ladjami popeljala iz templja v Karnaku v Luxorsko svetišče. Tempelj v Luxorju je danes dolg okoli 260 m. Tukaj sta pri vhodu stala nekoč dva obeliska. Eden izmed njiju danes krasi sloviti Place de la Concorde v Parizu, saj ga je kasnejši vladar Egipta Mohamed Ali podaril Francozom. http://www.luxorguide.com/
Obisk templjev v Luxorju je le ena izmed postaj v tem delu Egipta. Trajekt nas izpred hotela Winter Palace popelje na zahodni breg Nila. Sledi ogled znamenite Doline kraljev in hiše arheologa Howarda Carterja, ki je 10 let iskal Tutankamon grob in ga našel skoraj neokrnjenega. Pa tempelj faraonke Hačepsut, ki se je v zgodovino vpisal ne le zaradi svoje mogočnosti, temveč tudi zaradi tragičnega pokola turistov pred leti. Memnonova kolosa sta razkrinkana, saj njuno prepevanje ne napoveduje prihod težkih časov, marveč je ... O tem pa več kdaj drugič.
Kakršenkoli obisk Egipta je zmeraj povezan s srečevanjem več kot 4000 let starih pomnikov bogate zgodovine egipčanskih kraljev - faraonov. Eno izmed takšnih ogleda vrednih mest je Luxor, kot mesto imenujejo danes. V starem Egiptu se je Luxor imenoval Tebe in je bilo glavno mesto novega kraljestva. Mesto je obsegalo Karnak in današnji Luxor. Vzhodni del mesta je bilo mesto živih, zahodni del pa nekropola preminulih vladarjev. Mesto se razteza ob Nilovi delti, ki zajema 7,5 % površine Egipta. Nil že od nekdaj predstavlja vir življenja, saj ob zelenem pasu, ki sega tudi do 60 km v notranjost, prebiva okoli 90 % Egipčanov. 
