Visoke grede so postale pravi hit, še posebej pri tistih, ki prisegajo na permakulturno kmetovanje. Znanca, ki sta se lani po poletnem dopustu vrnila s popotovanja po Alzaciji, sta pripovedovala o mestnem središču, ki so ga v celoti "opremili" z visokimi gredami.
Lastniki visokih gred v superlativih pripovedujejo o prednostih visokih gred in mega zelenjavi, ki uspeva na njej. Jesenski čas je sicer primernejši za izdelavo visokih gred kot spomladanski, čeprav je naša nastajala spomladi, ko so sosedje pred nekaj leti prijazno dovolili, da počistimo od žleda polomljena drevesa. Po enakem principu izdelamo tudi gomilo.
Zanimiv in iskriv članek o zavidanja vrednem pridelku na visoki gredi pa v Večeru v nedeljo, izpod peresa urednika Aljoše Stojiča.
Kako pripravimo visoko gredo (gomilo)?
Na spletu smo primerjali več načinov izdelave visoke grede. Velikih razlik ni, so pa vendarle.
Za boljšo preglednost v tabeli prikazujemo različne načine oziroma zaporedje plasti pri pripravi visoke grede.
Plasti visoke grede
1. plast
2. plast
3. plast
4. plast
5. plast
6. plast
7. plast
8.plast in več
bio ovčja volna za odganjanje voluharjev (10 cm)
veje, položene v obliki mreže
dračje, suhe veje, sveže smrekove veje (skupaj 20 cm)
plast zemlje (10 cm)
listje in kompost
karton
plast gozdne zemlje oz. humusa in konjski gnoj
plast listja in bioloških odpadkov, nato humus in suha slama
žičnata mreža proti voluharjem
debelejše veje, nato tanjše (50 cm)
plast ruše, s travo navzgor (10 cm)
listje (25 cm)
karton
plast zemlje in uležan gnoj
plast dobre vrtne zemlje (iz prvotne vrtne grede)
sajenje rastlin in zastiranje s senom ali slamo
/
debelejše veje
tanjše veje
plast ruše, trava navzgor
plast slabše zemlje
plast listja in zemlje (izmenjaje nekajkrat)
plast humusa (uležan gnoj)
zastirka 20 cm slame
karton za zadrževanje vlage
veje in vrtni odpadki
zemlja
seno
lesen okvir obdamo s črno plastično folijo, na dnu ob straneh preluknjamo na več mestih
Fotografije prikazujejo izdelavo visoke grede in gomile
1. Po principih permakulture lahko trajnostno in koristno uporabimo prostor, kjer bi si sicer težko predstavljali, da bi karkoli uspevalo. Visoke grede so idealne za realizacijo tega. Izberemo lahko katerikoli prostor, tudi nerodovitno glineno zemljo. Za gomilo smo izbrali kot v vrtu, visoko gredo pa naredili na prostoru dotedanje klasične grede.
Izkop za gomilo naj bo v premeru velik dober meter, da bomo na koncu lahko z vseh strani segali tudi na sredino gomile. Visoka greda naj bo široka okoli 120 cm.
2. Odstranimo zemljo (rušo). Pri visoki gredi naredimo obod iz lesa (idealno, da porabimo les, ki je na podstrešju ...) in ga zaščitimo s črno polivinilasto folijo.
3. Rejci ovac bodo veseli, če se bodo lahko rešili odpadnih dlak ovac, v visoki gredi pa bodo odganjale voluharje in zadrževale vlago. Na Bolhi se občasno najdejo rejci ovac, ki brezplačno ponujajo odpadno volno. To, in vsako naslednjo plast, zmočimo z vodo.
4. Čistimo gozd in debla zlagamo prečno, plast na plast v visoko gredo.
Smo se "nadrvarili".
5. Drobnejše veje sledijo konkretnim kosom lesa. Les skladišči CO2, dokler ga ne pokurimo ali ne začne trohneti. V visoki gredi trohnenje povzroča toploto, rastline pa so vesele ogljikovega dioksida, ki pri tem nastaja in veselo ter obilno rasejo. Te plasti bodo zadrževale vlago in bodo obenem odcedne.
6. Še koristimo gozd: sledi debela plast listja. Nikar ne pozabimo sproti zaliti vsako plast, ki jo naložimo.
7. Deževniki so v vrtu nadvse zaželeni in koristni, saj rahljajo zemljo. Privabimo jih s kartonom, ki ga pošteno zmočimo.
8. Če je odstranjena ruša uporabna, pride na vrsto kot naslednja plast. Travnato rušo obrnemo tako, da je trava obrnjena navzdol, korenine pa navzgor.
9. Sledi plast komposta, ki se je v prejšnjem vrtnarskem obdobju nabral na vrtu.
10. Na koncu vse zakrijemo z najboljšo vrtno zemljo, ki pa ne sme vsebovati pesticidov. Pri kupljeni ali pripeljani zemlji moramo poznati njen izvor.
11. Sledi sajenje. Po permakulturi sadimo različne rastline ena ob drugi, vedeti moramo le, katere se ne prenašajo. Ko zemljo dobro zalijemo, vedno zastiramo. Po permakulturi velja, da zemlja, ki ni zastrta, deluje kot živa rana.
Tako, sledi nestrpno čakanje, ko rastline zrasejo, pričakovano precej hitreje kot na klasični gredi. Prednosti so, da delamo na višini in mukotrpno sklanjanje odpade. Če zrase kakšen plevelček, ga mimogrede potrgamo. Zalivamo zelo malo, v sušnem obdobju morda dvakrat na teden, sicer pa zastirka, ki jo nenehno dodajamo, skrbi za primerno vlažnost rastlin.
Visoka greda prinaša veliko koristi, zadovoljstva in veselja.
Veliko o permakulturnem kmetovanju se da izvedeti ob obisku učnega poligona Dole pri Poljčanah (povezava je tukaj)
Za prevoz zemlje za visoko gredo (in druge prevozne storitve) vam je na voljo naš poslovni partner, ki ponuja tudi kupon za popust. Več informacij na spletnih straneh, ki so objavljene pod kuponom za popust.
Visoke grede
