Za človeka je značilen izjemen strah pred kačami, tudi tam, kjer zaradi kačjih ugrizov ni smrtnih žrtev. Kot na primer pri nas, kjer poznamo le tri vrste strupenjač: dve vrsti gada in modrasa. Največ ljudi zaradi ugriza kač umre v Indiji. Vse naše kače, tudi strupenjače, so plašne živali, človeka imajo za njihovega plenilca in se mu raje umaknejo. Če imamo nestrupene kače okoli hiše, na primer goža, lahko sklepamo, da se je naselil, ker ima na voljo male glodavce, npr. miši, s katerimi se prehranjuje. Zato so kače lahko tudi človekovi zavezniki.
Kaj narediti, da bo čim manj srečanj s kačami in kaj narediti v primeru kačjega ugriza?
Foto: Modrasi v mariborskem terariju
V naravi se vedemo previdno
V naših nižjih predelih lahko naletimo le na modrasa, v nekaterih delih prekmurskih ravnic na navadnega gada. Laški gad živi v planinah. Ko hodimo po naravi, kjer lahko naletimo na kačo strupenjačo, je dobro hoditi strumno, s trdim korakom in glasno. Če nas bo kača zaznala, se bo umaknila. Če jo bomo presenetili in se bo čutila ogroženo, potem zna napasti. Tudi kamnov v naravi ne obračamo kar tako brezglavo, saj je lahko pod kamnom kača, ki jo bomo neprijetno presenetili. Na kamen ali na tla ne sedamo brez potrebne previdnosti. Ko zagledamo kačo, ki smo jo presenetili, postojimo in počakamo, da se kača umakne. Kače so po zakonu zaščitene, zato jih ne ubijamo, saj je to krivolov. Največ ugrizov se dogodi ob "avanturističnem" lovljenju strupenjač. Televizijski vzgledi junakov narave pač vlečejo.
Tudi strupenjače ugriznejo brez strupa
Pri nas ne grizejo le strupenjače, grizejo tudi druge kače, na primer gož. Okoli polovica ugrizov je suhih, kar pomeni, da je kača ugriznila brez strupa. To velja tudi za strupenjačo, ki lahko ob ugrizu sama uravnava količino strupa v strupnikih. Če je strupenjača ne dolgo nazaj strup uporabila za ulov, potem bo njen naslednji ugriz suh. Največ ugrizov je na človekovih udih, redkejši, a bolj problematični so ugrizi na obrazu, vratu ali neposredno v žilo.
Ojej, kača je ugriznila. Kaj sedaj?
Če nas kača s strupniki ugrizne, potem je treba najprej morebiten strup, ki je še viden na rani, obrisati. Rano, ki bo izgledala kot dva pika, vsaksebi oddaljena okoli cm (lahko je tudi samo en pik), speremo in okončino imobiliziramo. Takoj odstranimo nakit in uro. Žrtev ugriza mora mirovati, da ne pospeši obtoka krvi po telesu in s tem hitrega širjenja strupa. Ker je ljudi izjemno strah pred kačami, znajo reagirati panično in jih je treba pomiriti. Tudi adrenalin bo strup hitreje pognal po telesu. Rane ne izsesavamo, kot so svetovali nekoč. Okončine ne prevezujemo, ker bo nevešča in pretrda preveza strup lokalizirala. S tem je delovanje strupa v prizadeti okončini izjemno intenzivno in lahko odmre.
Rano opazujemo in če prihaja v 15 do 30 minutah do sprememb, najpogosteje kot otekanje, spremljano z vedno večjimi bolečinami, potem je nujna zdravniška pomoč. Za uporabo konjskega protistrupa se zdravniki odločijo le v najhujših primerih, saj ima lahko poleg koristnega tudi številne obremenjujoče učinke na človeka. Kolikor se lahko stvari ob kačjem ugrizu tudi dramatično zapletajo, se v drugem delu zdravljenja (skupno traja cel proces okoli 40 ur), vse zelo hitro umiri in izzidi so za žrtev praviloma dobri.
Težko je predvideti, kako bo organizem odreagiral ob ugrizu naše strupenjače. Zagotovo so najbolj izpostavljeni otroci in starejši, pa tudi ljudje s slabšim zdravstvenim stanjem. Lahko pa se dogodi, da tudi ob ugrizu modrasa ne bo nobene reakcije, saj je bil njegov ugriz na srečo suh.
Torej v naravi previdno in premišljeno, a brez panike ob srečanju s kačo.