Nakurnjaki (prevod prepuščamO domišljiji) zbujajo danes pri ljudeh zanimanje, smeh, posmeh, pa tudi zgražanje, čeprav gre za edinstven oblačilni kos. Stoletja so ga izdelovale ženske v Bosni kot ogrevalo za penise svojih moških, ko so odhajali v rezek zimski mraz. Dandanes marsikje obujajo tradicijo izdelovanja nakurnjakov in zanimanje zanje je veliko: bodisi kot turistični spominek ali kot darilo, s katerim presenetijo in nasmejijo prijatelje. Nakurnjaki so lahko kvačkani, pleteni in polsteni.
Kakšna je zgodba o nakurnjakih?
Foto: www.zlosela.com
Nekaj sto let so ženske v Kuprešu v Bosni oziroma celem dinarskem prostoru (pa tudi drugje) v skrbi za genitalije svojih moških, običajno pastirjev in gozdarjev, pa tudi vojakov, ki so odhajali v hud zimski mraz, pletle nakurnjake. Spodnjega perila namreč niso poznali. Imenovale so jih tudi "življenje", saj so ženske navajale, da s tem očuvajo življenje. Edina naloga nakurnjakov je bila zaščita biološke reprodukcije. Starejši ljudje so trdili, da moški, ki so nosili nakurnjake niso obolevali za boleznimi prostate. Zadruga Kupreških žena obuja tradicijo nakurnjakov in jih izdeluje še danes ter prodaja kot turistični spominek.
Foto: http://dnevni-list.ba
Nakurnjaki včasih niso bili nič neobičajnega in so ga moški nosili kot vse ostale oblačilne kose. Bili so tudi sestavni del dekliške bale. Danes jih najdemo le še v muzeju oziroma kot turistični spominek. Nekoč so se pri njihovi izdelavi ženske ukvarjale s kvaliteto volne, ki jo bodo uporabile, danes se pri izdelavi poigravajo z barvami in njihovimi kombinacijami ter z vzorci.
Foto: http://sarajevo.co.ba
Etnologi so našli primerke izjemno velikih nakurnjakov in se spraševali o njihovem pomenu. Dekleta so pri izdelovanju nakurnjakov med seboj tekmovala, katera se bo lahko pri njegovi velikosti pohvalila tudi z večjim "bogastvom" svojega moškega. Tako je pač vsaka naslednja konkurenčno spletla nekoliko večji nakurnjak, dokler niso pretiravale do "gigantskih" velikosti. Redke ženske, ki se danes ukvarjajo z izdelovanjem nakurnjakov, v glavnem kot spominkom, pravijo, da jemljejo mero po roki, in sicer od vrha sredinca do točke na dlani, pri kateri so vsi prsti v isti ravnini.
Foto: http://www.zadarskilist.hr
Izdelovalka iz Mrkopolja izdeluje nakurnjake s polstenjem volne. Navaja, da dokler je izdelovala običajne polstene stvari, ji posel nikakor ni stekel. Ko je našla nakurnjake kot tržno nišo, pa je zanimanje na tržišču tako veliko, da je morala za njihovo izdelavo dodatno zaposliti ljudi. Nakurnjak naj bi kot zanimivost odpotoval tudi k Obami v Belo hišo.
Ja, morda pa imamo tudi v naši etnološki zakladnici kaj podobnega zanimivega, pa je zdrknilo v pozabo in bi lahko bilo tržna niša za iznajdljivega ustvarjalca.
Nakurnjaki 
