Eden izmed Slovencev, na katere smo lahko ponosni, ker so ponesli ime Slovenije v mednarodne znanstvene vode je tudi Herman Potočnik Noordung. V Vitanjah, kjer so nekaj časa prebivali njegovi stari starši, so pretežno s pomočjo evropskih sredstev zgradili Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) in v njem postavili razstavo o pionirju vesoljskih poletov. Zanimiva in poučna destinacija za enodnevni izlet. V preddverju doma svoje izdelke razstavljajo ženske iz domačega kulturnega društva.
Kaj lahko pričakujemo pri ogledu KSEVT?
Vsega ne bomo izdali, saj smo ob obisku razstave v KSEVT deležni obsežne poučne razlage simpatičnih vodičk. Vstopnina za odraslega je 7 €, za vodenje po razstavi pa si je treba vzeti dobro uro časa. Več informacij je na spletni strani KSEVT.
Stavbo so projektirali štirje slovenski arhitekturni biroji in stavba v zasnovi izhaja iz Potočnikove zamisli geostacionarne vesoljske postaje, ki jo na fotografiji pojasnjuje vodička Andreja.
O življenju Hermana Potočnika (psevdonim Hermann Noordung) je malo znanega. Ohranili sta se le dve fotografiji iz njegovega življenja, ena iz njegove vojaške izkaznice. Rodil se je v Pulju, otroštvo je preživel v Mariboru, vojaško šolo je obiskoval na Češkem, kot inženir je služboval na frontah 1. svetovne vojne, zbolel za jetiko, bil upokojen in se nato odločil za študij strojništva na Dunaju ter postal strokovnjak za raketno tehniko. Umrl je star zgolj 36 let.
Napisal je le eno knjigo, ki pa ima v astronavtskih krogih veliko strokovno težo. Pod naslovom Problem vožnje po vesolju - raketni motor je izšla leta 1929 v Berlinu. Izvirnik in drugi ponatisi so vidni na razstavi, ob njih pa tudi doktorat Wernherja von Brauna, nemškega raketnega inženirja, (ki so ga kljub nacistični preteklosti nato "posvojili" Američani), ki je Noordungovo knjigo citiral kot enega temeljnih virov svojega doktorata.
Z razlago nam vodička približa tudi življenje astronavtov na vesoljski postaji. Na ogled so oblačila, ki jih nosijo astronavti, spalna vreča v kateri spijo, hrana, ki jo imajo s seboj, stranišče (najbližje vidno na fotografiji) in kompresijske hlače, ki uravnavajo pretok krvi po telesu. Vsi eksponati so več ali manj darila ruskih astronavtov.
Do konca avgusta bo na ogled izjemno dragocen eksponat, sonda za merjenje sončeve plazme, ki so ga razstavljalci zelo težko dobili na posodo od NASE. V pomoč je bil dr. Anton Mavretič, v Sloveniji rojen Nasin strokovnjak, ki je kot projektni inženir sodeloval tudi pri omenjeni sondi. O njegovem delu priča začasna tematska razstava.
Ob koncu ogleda razstave se velja povzpeti še na futuristično zasnovano streho KSEVT-a, od koder je lep razgled na del Vitanja.
Še nekaj utrinkov z razstave ročnih del v preddverju.