Obiskati permakulturni poligon v Dolah pri Poljčanah je vedno prav posebno doživetje. Dr.dr. Ana Vovk Korže, ki je med vodilnimi strokovnjaki za permakulturo in samooskrbno kmetovanje, je ustanoviteljica omenjenega samooskrbnega poligona in pozorno sledi novostim na tem področju. Ker je ob dveh doktoratih še praktik, vsako pridobljeno znanje preizkusi v na svojem poligonu. Poleg visokih gred in gomil, zemljanke in jurte, nas je ob tokratnem obisku najbolj navdušilo kompostno drevesno stranišče, ki mu Angleži pravijo Tree Bog (bog je angleški sleng izraz za stranišče). Je odlična ideja za vse, ki preživljajo svoj čas v naravnih predelih, kjer ni tekoče vode in bi bilo odvažanje fekalij iz "umetno" postavljenih stranišč prava nadloga. Preprosto, praktično in enostavno naravno kompostno stranišče pride v takšnih okoljih več kot prav.
Kako narediti kompostno stranišče, nam je razložila dr.dr. Ana Vovk Korže.
Strokovnjakinja pripoveduje, da ideja prihaja iz angleških logov, natančnje iz njihovih naravnih parkov, kjer so morali urediti stranišča za številne obiskovalce. Kemična oziroma kakršnakoli umetna stranišča bi kazila naravo in tako so pogruntali naravni sistem predelavi fekalij v biomaso. Dandanes imajo v naravnih okoljih v Angliji že več kot dva tisoč stranišč in se več ne ukvarjajo z neprijetnim odvozom fekalij.
Pogoj za postavitev takšnega stranišča je drevo z razvejanim koreninskim sistemom. Če je na zemljišču vrba, tem bolje. Grmovnice ne bodo ustrezne.
Na permakulturnem poligonu V Dolah pri Poljčanah so izbrali navadno trdolesko in zemljo okoli njenih korenin ročno izgrebli. Jamo so "skopali" približno 15 cm globoko. "Več sploh ni potrebno," pravi Koržetova. Nad jamo so naredili leseno utico in znotraj uredili štrbunk stranišče. Drevo predela vse, kar "prileti" iz stranišča. Bakterije in plesni predelajo fekalije v organsko prst. "Ni prav nobenega vonja in smradu," pojasnjuje sogovornica.
Straniščno utico bi lahko z lesom izdelali do tal, a so spodnji del raje obdali s slamnatimi balami, ki omogočajo dostop do biomase, ki nastaja pod straniščem.
Pogled na bivalno jurto, ki se jo pri nas lahko postavi brez gradbenega dovoljenja. Gre za mongolski premični šotor, v katerem se da bivati poleti in pozimi. Pri nas jih je že nekaj nastalo, in sicer v različne namene. Manj kot bivalne enote, več za organizacijo delavnic ali glamping.
Pogled na ljubke hišice, ki so namenjene otroškim obiskovalcem poligona. Medtem ko starši srkajo znanje permakulturnega obdelovanja zemlje, se otroci lahko igrajo v lepem naravnem okolju.
V desnem kotu fotografije je pogled na zemljanko, pokrito s travnato površino.
Tudi v vročih poletnih dneh zemljanka nudi prijeten hlad in zavetje pred visokimi temperaturami.
Prijeten prostor za druženje ob visokih gredah, ki dajejo celo leto obilje pridelkov.
Ob predhodni najavi je možno poligon tudi obiskati.
Več o poligonu kot učilnici v naravi je možno prebrati na tej povezavi
Obiskati permakulturni poligon v Dolah pri Poljčanah je vedno prav posebno doživetje. Dr.dr. Ana Vovk Korže, ki je med vodilnimi strokovnjaki za permakulturo in samooskrbno kmetovanje, je ustanoviteljica omenjenega samooskrbnega poligona in pozorno sledi novostim na tem področju. Ker je ob dveh doktoratih še praktik, vsako pridobljeno znanje preizkusi v na svojem poligonu. Poleg visokih gred in gomil, zemljanke in jurte, nas je ob tokratnem obisku najbolj navdušilo kompostno drevesno stranišče, ki mu Angleži pravijo Tree Bog (bog je angleški sleng izraz za stranišče). Je odlična ideja za vse, ki preživljajo svoj čas v naravnih predelih, kjer ni tekoče vode in bi bilo odvažanje fekalij iz "umetno" postavljenih stranišč prava nadloga. Preprosto, praktično in enostavno naravno kompostno stranišče pride v takšnih okoljih več kot prav.
.jpg)
